sobota, 21. oktober 2017

Včasih.. ♡





Včasih
Si želim poljuba
Po slapu, ki v meni vre
Ki vpije po čutnosti tvoje kože.. 
Iz toplega dotika tvojih ustnic
Srkam zadnje kapljice
hrepenenja
In iz silne moči te ljubezni
dušim angela v sebi
Da izdihne
Se levi
In se preda
Najlepšim notam tvojega srca..

Včasih
Ko v mokrem šelestenju poletnih neviht
Vroče kaplje polzijo med nama
In krasijo vsak nežni tvoj šepet
Ko dotik dveh teles
Žareče puhti v nebo kot tvoji pogledi.. 
Jih upajoče vtiram vase
Vem, da veš
Stapljam se s tvojo dušo
In dobim krila
V zadnjem verzu najine naslade
Te nore in tihe
Zaupajoče obljube
Da si le moj.. 
Samo moj
V sanjah neskončne balade.

Kjer me objameš
Kot si želim
Kjer te sprejemam
Kot rad bi ti
In poljubljava vse kar sva
V neskončnost
V neskončnost.. Saj veš

Tvoji prsti prepletejo občutke
Tvoji lasje
Se svetlikajo v moj obraz,
In ti
Tvoj glas..
Slišim te
Ljubim te
Daj, spusti še koga v srce..
Pogrešam te.


~ poetry by maych

petek, 16. junij 2017

Every ending is just a new beginning ♡



 ~

Včeraj zvečer je moje srce neskončno bolelo. Krvavelo. Samo Edini na max-volume. Solze, ki mehčajo bolečino. In hvaležnost za vse kar je bilo. Čisto vse. Brez vsega tega ne bi bila jaz. Brez vsega lepega in vsega bednega in težkega ne bi bila to, kar sem. Močna, ranljiva, pozitivna in z vedenjem, da zmorem vse. Pupina žirafica in vonj po vseh spominih, ujetih vanjo. Mehak plišast srček, ki sem ga pograbila iz škatle. Oboje mi v tem trenutku pomaga in po drugi strani boli še bolj. Do točke, ko se zlijem z bolečino in ji pustim, da traja. Naj traja v neskončnost, predam se ji. Ne vdam, ampak predam... Da jo začutim v vsej svoji polnosti, zakaj bi se ji izogibala. Hočem čez njo, skozi njo, da bo(m) zares. Čutila, prebolela, izgorela, preživela.. Potopim se vanjo in Tomijev glas mi pomaga, daje neko trdnost. Ja saj vem, moji Siddhi. But... Been with me through sooo many stuff, da... Moraš najti način, ki ti pomaga.. Zame je to to. Narava. Tla pod nogami, trava in marjetice, nebo in zvezde in luna in celo vesolje. In vonj po kužkih, ko jih objameš. In pogled prijateljice, ki ve in čuti z mano. Na koncu pa sem tu samo jaz... Sama s sabo in z odkrivanjem same sebe in vsega kar sem, vsega kar zmorem, vsega, česar še ne vem o sebi in vsega, kar me boli, radosti in kar celim. Potopim se v bolečino in nekako me ni več, postanem eno z njo... In ko se res sprijaznim s tem, da je del mene in ji pustim, naj traja in traja, če je tako.... Naenkrat izpuhti. Naenkrat mi je lažje, vdihnem in si dovolim vse, karkoli pride... In prideta še dva vzdihljaja.. Žalosti, iskrene žalosti. In čiste ljubezni.. Vendar puščam, da je kot je in verjamem, da je vse tako kot mora biti... Zdaj trdno verjamem v to, življenje me je naučilo. Da verjamem vase, vstanem in grem naprej. Polnim svojo malho izkušenj, čustev, spominov, občutij. Vsega, kar mi je kadarkoli nekaj pomenilo in mi dalo dragocene bisere v moj mozaik življenja.. Hodim po tej svoji zanimivi poti in gledam proti soncu.. In jap, še vedno se zavedam, da takrat ko so sence največje, tudi sonce sije najmočneje. Ta misel mi je bila vedno v veliko tolažbo, mi pomagala.. You just have to go through, whatever u are going through. You just have to do it.. Unless it will be waiting on you and some day u will have to deal with it, if you'll want to move forward.

In kako zanimivo, ta zapis sem hotela napisati o čisto drugi temi.. O mojih sanjah&snežinkah sredi poletja :) :) No, saj v bistvu niti ni popolnoma druga tema, ker se itak vse povezuje in bi lahko kar nadaljevala, vendar ne bom. Naj bo ta zapis posvečen eni lepi in pravljični ljubezni, ki sem jo imela čast doživeti. Naj ta zapis sije od iskrenih čustev in naj poleti visoko v nebo, kakor ptice in veter. Naj poboža moja dva bela metuljčka in naj puhti od ljubezni, ki jo nosim v sebi. Čutim, da zaključujem. Končno. It was about time.





 ~

Iz škatle prijemam svoja stara nova oblačila in jih gledam kako bodo živela popolnoma druge stvari in ljudi, kot sem mislila. Odpiram zadrgo na torbi za na plažo. Hihi, kako zanimivo, ravno pravi letni čas.

Odprem ta notranji žep zeleno-modre torbe in zagledam..::: .kamen srcek.❤🐬
In se zjokam. Od lepega.

Večni spomin na ljubezen, ki se je zgodila. Boli, ampak vem, da bom ok. In še Pupika je z mano, čutim jo kako me je prišla obiskat. 

Okol&okol, always **  maych ʚϊɞ




torek, 16. junij 2015

Češnjev smoothie


Zadnje čase mi v mislih odzvanja rek "Misli globalno, deluj lokalno", pa sem se odločila, da sestavim en tak lokalni smoothie:))) iz domačih češenj, redkvic z domačega vrta..

Izpadel je zelo njami, tako da ga z veseljem delim z vami.

POTREBUJETE:

- skodelico češenj (peške ven!)
- par zelenih LISTKOV redkvic
- 3 datlje
- pol žličke cimeta
- 3/4 skodelice mleka po vaši želji
- 1 banano (ok, le-ta res ni ne vem kako lokalna.. ampak nič ne de :D)

DODATNO: za gostejšo konsistenco lahko dodate kokos moko, za več beljakovin pa proteinski prah z okusom vanilije (sama sem uporabila presne veganske proteine Sunwarrior;) ali pa spirulino. Make your unique recipe.. in ja, lokalnost me je tu povsem zapustila, hehehe:))

Zmiksajte in uživajte!

četrtek, 04. september 2014

Smoothie timeee!





Po dolgem času en nov recept!!! Mixer je spet z manooo, oh yeah! 
Hvala Bojči da si mi ga popravil in thx Mijaggy za dostavo. Dobre dušce vsepovsod:))

Tale jesen nam ne prizanaša, prihitela je na vso moč in se že veselim, da poleg dežja prinese tudi nekaj jesenskega sonca in kupe listja pod drevesnimi krošnjami. Rjave, rdeče, tople jesenske tone, da se zakopljem v njih skupaj z mojo najljubšo prinašalsko kepo:) Da srečam še več ježkov bežkov in da grem s prijateljicami za spremembo na vročo čokolado, ne na sladoled v Cacaota. :P bo sedlo, vsak letni čas paše. 

Zaenkrat pa sem ravno v nekem prehodnem filingu, ko na trenutke še sanjam o poletju, hkrati pa na ledene noge vlečem volnene gamaše in si želim, da se prislonim na vroč radiator, tak ali drugačen, hehehe. B-) In sem v upanju, da si pričaram poletno vzdušje, v Šparu zagrabila 2 lončka rezanega ananasa in ju celo uspela polna prinest do doma. Skozi ta proces sem šla namreč že parkrat in vsakič pojedla ananas še predno sem prišla do stanovanja.. :D Ups! No tokrat je ananas preživel svojo pot do mixerja in tako vam lahko zaupam sestavine smoothija, ki je nastal.

Okus: tak noro osvežilen, kiselkast, malo spominja na pumarančo;))+, le da te sploh nisem dala notri. Čarovnija je očitno v mojem mikserju, ki je najbrž ful vesel, da ga nisem vrgla stran in zdaj veselo sodeluje z mano. :)

Torej, sestavine so zelooo simpl, le po ananas bo treba v štacuno ali pa si ga narisat. hehehe

Za 1 osebo potrebujete:

  • 1,5 lončka narezanega ananasa
  • 1 banano
  • 2 žlici kokos moke 
  • 200 ml navadnega tekočega jogurta (recept lahko preizkusite tudi s kokos mlekom/jogurtom, zna bit fajn)

Tu je tu!! Brez kompliciranih sestavin, brez spiruline, mace.. Ne more nihče rečt, da ne pozna sestavin. Upam! :D Uživajte v miksanju!

..v enem od mojih prihodnji postov pa sledi ena lušna čokoladica.. Smo na veziii!

In ker se moj blogec imenuje hugs&smoothies, še en komad za lepši dan, da ne boste pozabili objeti vaših najljubših - Objemi me zdaj (Nina Pušlar) ;)   bye bye, maych ʚϊɞ

torek, 29. april 2014

Vera.



Vila na moji rami
Razprostira svoja bela krila
Da ne bi pozabila
Te magične in tako preproste resnice
Ki je v meni
V tebi
V drevesih in povsod
Ta pojava
odeta v neskončno radovednost
in neskončno trdnost,
ki je ne določa.
Ta pojava
Skrita v vsakem mojem verzu
V vsakem novem bitju,
ki pride na ta svet
Da bi bil priča
Čudovitemu odkritju
Samega sebe
Tako znanega
A hkrati nepoznanega
Vse do tiste točke,
ko sivina kaplja čez.
Vse do tiste ceste,
ki staplja v mavričnost teles..

~

P.s.: beli moj metuljček, hvala. Čeprav nisi veliko imela, si mi veliko dala. Mežikam v nebo ;)