sobota, 17. marec 2018

New Moon ♡




Found this beautiful place today, reminded me of all those loving winterTillSpring days.. With butterflies in my soul and your kisses on my heart. With my whispers calming the storm in you. Passion on our lips.. Words unspoken, yet love so gentle and true.. Like roses blooming in the rain. Like the sparkling raindrops on my skin..
Like your 'I know you love me' confident voice playing on my angel wings.
Like those songs of your curly strings
that I will never forget. 💕💕      

maych







četrtek, 18. januar 2018

Dotik neskončnosti



V dlani držim
To nepopisano bitje
Dotik neskončnosti
Poglej
ga vidiš, čutiš?
Bije v ritmu njenih not..
Mala pojava iskric, ki prsketajo
Preplet čustev v njunih barvah
Ljubljen že od nekdaj in za vedno
Mežika v soju njenega sveta..
Čarobni občutki
Kipeli in se vrteli v drobcih časa že milijone let
V galaksije si odet
Kot zvezdni prah
Pripotoval na naš planet
Da zasiješ in poveš, da vse je možno
Da vse prihaja skupaj
In da ljubezen vedno najde pot
Zasije tam, kjer najbolj skeli
Poboža
Pomiri
Ljubezen celi rane
Ljubezni je mar
Ljubezen pride in ostane
Verjame
Ne mine
Ustvarja prelepe spomine
In greje, ko luna zasije.


Ljubezen si ti, je on in bo vedno tu
V neskončni melodiji vetra
Ki pluje skozi sivkina polja
V nežni sapi pomladne rose
Ki zjutraj zaobjame travnik
In poskoči od veselja, ko se je dotakne sonce
Ljubezen je v kapljicah jutranjih regratovih bilk
In v malih prstkih in v prvih nasmehih
Prvem petju ptic
Ko na platno slikaš svoje prave barve
in v nepozabni ljubkosti trenutka razliješ sebe povsod..


Ko veš, da si odprl svoje najlepše darilo
V prelivajočih niansah modre, rožnate, rumene
Se previdno dotikaš nežnih kril metulja, ki pristaja na ljubečo dlan
In veš, da se ti bo več njega le še razkrilo
In sprejemaš
Ga obdajaš z zlatimi žarki
In srečnimi krili pikapolonic
Se veseliš
Čeprav ne veš kako in kaj
Ljubiš brezpogojno
in to je tisto, kar največ pomeni
Včeraj, danes, jutri, forever..
Vajin sonček.
In dotik. In objemi.


maych εїз

sobota, 21. oktober 2017

Včasih.. ♡





Včasih
Si želim poljuba
Po slapu, ki v meni vre
Ki vpije po čutnosti tvoje kože.. 
Iz toplega dotika tvojih ustnic
Srkam zadnje kapljice
hrepenenja
In iz silne moči te ljubezni
dušim angela v sebi
Da izdihne
Se levi
In se preda
Najlepšim notam tvojega srca..

Včasih
Ko v mokrem šelestenju poletnih neviht
Vroče kaplje polzijo med nama
In krasijo vsak nežni tvoj šepet
Ko dotik dveh teles
Žareče puhti v nebo kot tvoji pogledi.. 
Jih upajoče vtiram vase
Vem, da veš
Stapljam se s tvojo dušo
In dobim krila
V zadnjem verzu najine naslade
Te nore in tihe
Zaupajoče obljube
Da si le moj.. 
Samo moj
V sanjah neskončne balade.

Kjer me objameš
Kot si želim
Kjer te sprejemam
Kot rad bi ti
In poljubljava vse kar sva
V neskončnost
V neskončnost.. Saj veš

Tvoji prsti prepletejo občutke
Tvoji lasje
Se svetlikajo v moj obraz,
In ti
Tvoj glas..
Slišim te
Ljubim te
Daj, spusti še koga v srce..
Pogrešam te.


~ poetry by maych

petek, 16. junij 2017

Every ending is just a new beginning ♡



 ~

Včeraj zvečer je moje srce neskončno bolelo. Krvavelo. Samo Edini na max-volume. Solze, ki mehčajo bolečino. In hvaležnost za vse kar je bilo. Čisto vse. Brez vsega tega ne bi bila jaz. Brez vsega lepega in vsega bednega in težkega ne bi bila to, kar sem. Močna, ranljiva, pozitivna in z vedenjem, da zmorem vse. Pupina žirafica in vonj po vseh spominih, ujetih vanjo. Mehak plišast srček, ki sem ga pograbila iz škatle. Oboje mi v tem trenutku pomaga in po drugi strani boli še bolj. Do točke, ko se zlijem z bolečino in ji pustim, da traja. Naj traja v neskončnost, predam se ji. Ne vdam, ampak predam... Da jo začutim v vsej svoji polnosti, zakaj bi se ji izogibala. Hočem čez njo, skozi njo, da bo(m) zares. Čutila, prebolela, izgorela, preživela.. Potopim se vanjo in Tomijev glas mi pomaga, daje neko trdnost. Ja saj vem, moji Siddhi. But... Been with me through sooo many stuff, da... Moraš najti način, ki ti pomaga.. Zame je to to. Narava. Tla pod nogami, trava in marjetice, nebo in zvezde in luna in celo vesolje. In vonj po kužkih, ko jih objameš. In pogled prijateljice, ki ve in čuti z mano. Na koncu pa sem tu samo jaz... Sama s sabo in z odkrivanjem same sebe in vsega kar sem, vsega kar zmorem, vsega, česar še ne vem o sebi in vsega, kar me boli, radosti in kar celim. Potopim se v bolečino in nekako me ni več, postanem eno z njo... In ko se res sprijaznim s tem, da je del mene in ji pustim, naj traja in traja, če je tako.... Naenkrat izpuhti. Naenkrat mi je lažje, vdihnem in si dovolim vse, karkoli pride... In prideta še dva vzdihljaja.. Žalosti, iskrene žalosti. In čiste ljubezni.. Vendar puščam, da je kot je in verjamem, da je vse tako kot mora biti... Zdaj trdno verjamem v to, življenje me je naučilo. Da verjamem vase, vstanem in grem naprej. Polnim svojo malho izkušenj, čustev, spominov, občutij. Vsega, kar mi je kadarkoli nekaj pomenilo in mi dalo dragocene bisere v moj mozaik življenja.. Hodim po tej svoji zanimivi poti in gledam proti soncu.. In jap, še vedno se zavedam, da takrat ko so sence največje, tudi sonce sije najmočneje. Ta misel mi je bila vedno v veliko tolažbo, mi pomagala.. You just have to go through, whatever u are going through. You just have to do it.. Unless it will be waiting on you and some day u will have to deal with it, if you'll want to move forward.

In kako zanimivo, ta zapis sem hotela napisati o čisto drugi temi.. O mojih sanjah&snežinkah sredi poletja :) :) No, saj v bistvu niti ni popolnoma druga tema, ker se itak vse povezuje in bi lahko kar nadaljevala, vendar ne bom. Naj bo ta zapis posvečen eni lepi in pravljični ljubezni, ki sem jo imela čast doživeti. Naj ta zapis sije od iskrenih čustev in naj poleti visoko v nebo, kakor ptice in veter. Naj poboža moja dva bela metuljčka in naj puhti od ljubezni, ki jo nosim v sebi. Čutim, da zaključujem. Končno. It was about time.





 ~

Iz škatle prijemam svoja stara nova oblačila in jih gledam kako bodo živela popolnoma druge stvari in ljudi, kot sem mislila. Odpiram zadrgo na torbi za na plažo. Hihi, kako zanimivo, ravno pravi letni čas.

Odprem ta notranji žep zeleno-modre torbe in zagledam..::: .kamen srcek.❤🐬
In se zjokam. Od lepega.

Večni spomin na ljubezen, ki se je zgodila. Boli, ampak vem, da bom ok. In še Pupika je z mano, čutim jo kako me je prišla obiskat. 

Okol&okol, always **  maych ʚϊɞ




torek, 16. junij 2015

Češnjev smoothie


Zadnje čase mi v mislih odzvanja rek "Misli globalno, deluj lokalno", pa sem se odločila, da sestavim en tak lokalni smoothie:))) iz domačih češenj, redkvic z domačega vrta..

Izpadel je zelo njami, tako da ga z veseljem delim z vami.

POTREBUJETE:

- skodelico češenj (peške ven!)
- par zelenih LISTKOV redkvic
- 3 datlje
- pol žličke cimeta
- 3/4 skodelice mleka po vaši želji
- 1 banano (ok, le-ta res ni ne vem kako lokalna.. ampak nič ne de :D)

DODATNO: za gostejšo konsistenco lahko dodate kokos moko, za več beljakovin pa proteinski prah z okusom vanilije (sama sem uporabila presne veganske proteine Sunwarrior;) ali pa spirulino. Make your unique recipe.. in ja, lokalnost me je tu povsem zapustila, hehehe:))

Zmiksajte in uživajte!