ponedeljek, 03. december 2012

PUPA.



Štrumf. Pupa štrumfa. Pupa Copatarica. Najbolj prijazen kuža na svetu! Kuža, ki sploh ne ve, zakaj ima zobe (še briketov ne grize). Dlake vedno "na zalogo," če bi kdo želel kot polnilo za ekstra mehak povšter, naj mi javi :)) Moja Pupa. Najin kuža. Psička, ki se mi je vtisnila v srce. Pa ne samo meni. Veliko kužkov in ljudi ima okrog sebe in prav vsakemu zleze pod kožo. Vedno vesela, prijazna, z mahajočim repom. Nasmejanih učk :) Poskočnih tačk, igrivega duha. Res si želim, da bi nas še leta razveseljevala s svojimi vragolijami in prisrčnostjo!!!

Danes pa bom z vami delila nekaj življenjskih modrosti, ki jih vedno znova odkrivam ob njej. Veliko se lahko naučimo od drugih, predvsem čisto majhni otroci in živali so res tista najbolj čista in iskrena bitja, ki nas učijo preprostosti in življenja v sedanjem trenutku.
Tako je vsaj moje mnenje, moja resnica.
Loving dogs!!!

Opazuj svet okrog sebe. Odpri svoje oči in ušesa. In predvsem svoje srce... Če ne bi bilo Pupe, marsikdaj ne bi niti opazila majhnega koščka selotejpa v kuhinji pod mizo, ona pa ga prinese tako ponosno, kot bi odkrila največji zaklad. Če ne bi bilo Pupe, ne bi vedela, kako zanimivo je opazovati ribice. Ne bi opazila mililitra vode v izsušenem jarku (ona pa vodo izkoplje, če je treba:). Ne bi posvečala velike pozornosti velikanski palici, ki leži nekje sredi travnika. Ne bi videla sosedove mačke, ki pleza po strehi. Toliko stvari se dogaja, tudi ko mislimo, da svet stoji. Tudi na najbolj dolgočasen dan.

Živi danes, zdaj (klik!). Pupa večinoma ne živi v prihodnosti, razen če si zapomni, da jo zunaj v neki določeni luknji čakajo miške. Ali pa ko dobi idejo, da bi lahko šla po wc rolico in z njo očarala vse prisotne. :D Ne obremenjuje se s preteklostjo, navdušeno živi vsak trenutek dneva v vsej svoji biti, se ne pretvarja.

Vedno si vzemi čas za zabavo. Ne glede na leta ji je igra še vedno zakon, v njej uživava obe. Velikokrat kar sama zagrabi igračko in jo prinese, ko sedim za računalnikom. Prisloni svoj smrček, dregne ali pa s tačko prosi, da bi se igrali. Pomembno je, da damo možgane na off in osvobodimo otroka v sebi!!


 Bodi radoveden. Vtakni svoj smrček v vse, kar te zanima. Če si kuža, dobesedno :)) drugače pa v prenesenem pomenu seveda ;)) Zanimaj se za svet okoli sebe, sprašuj, raziskuj, nabiraj nove izkušnje, uči se. Kužki so res super bitja - velikokrat se zgodi, da jih je česa strah, pa jim tisti divji pustolovski duh ne da, da bi zadevo kar izpustili... Radovedno raziskujejo, vonjajo, opazujejo, iščejo.

Pojdi za tistim, kar želiš. Osredotoči se. Ko štrumfi zavoha miško/krta, je ni besede, ki bi jo odvrnila. S kopanjem rova vztraja dokler le lahko (beri: dokler je odločna človeška roka ne preusmeri naprej k nadaljevanju sprehoda:)

Ceni vse, kar dobiš. Pupa čisto vsako stvar, ki jo dobi (pa naj bo to čisto nova igračka iz trgovine ali pa star plišast medvedek), ceni in nosi okrog kot da je dobila najboljšo možno igračko na svetu. Na vsako novo stvar je ponosna, ne razčlenjuje stvari tako kot ljudje, ampak je preprosto vesela in hvaležna.


Prosi za pomoč, poveži se z drugimi. Kužki potrebujejo ljubezen, nego. Še posebno kadar se Pupa ne počuti dobro (npr. ko ji sredi noči ponagaja želodčna kislina), vedno poišče pomoč. Če spim, me dregne s tačko in vztraja toliko časa, da se prebudim. Takoj priteče, da se vsaj malo stisne in vem, da ji je takoj lažje, ko jo pobožam. Ko je v stiski, se ne izolira, temveč poišče bližino ljudi. In tako je prav, v dvoje je lažje:)

Bodi dober prijatelj. Ne glede na vse, je vedno vesela, da me vidi. Ne glede na njeno ali moje trenutno razpoloženje. Vedno posluša, vedno maha z repom, prisloni smrček, pokaže, da ji veliko pomenim.


Dajaj poljubčke. Ljubezen. Dajaj, dajaj, dajaj. Bistvo življenja je razdajanje svoje ljubezni. Objemov, časa, znanja, iskrenih nasmeškov. Ne pozabi na pomen preprostih gest, ki polepšajo dan. Obsipaj z ljubeznijo vse, ki so ti blizu in bodi prijazen do vseh. Sprejmi ljudi odprtih rok. Kužki to zelo dobro znajo!

Ne obsojaj. Odpuščaj. Reši problem in živi dalje! Kužki definitivno ne zapravljajo časa s skrbmi okrog drugih ali okoli preteklih dogodkov. Vredno posnemanja!

Bodi strasten. Ljubi življenje. Štrumfek (in vsi psi, ki jih poznam) resnično živijo za trenutek. Kot da je vsak dan zadnji. Vsako srečanje s pasjimi prijateljčki izkoristi do konca, teče na vso moč, uživa kakor le lahko, počiva ravno toliko, da na hitro nabere moči... Uživa v sončku - ob sončnem vremenu se ponavadi meče po tleh in "pleše" z vsemi štirimi tačkami po zraku, veseli pa se tudi ko je dež, tipična prinašalka pač :)) Ljubi palice, obožuje vsak svoj obrok sproti kot da je zadnji:)), vsakič ko gremo v gozd, četudi gre za eno in isto lokacijo, jo razganja od veselja in sreče, vse ji je všeč, navdušeno teka po hribčku gor in dol in na obrazu ji prav piše, kako se ima fajn. Jp, to je Življenje!!

Zaupaj svoji intuiciji. Zaupaj svojemu notranjemu občutku in deluj v skladu z njim. Pupa vedno začuti, ko sem npr. žalostna, čeprav ji tega ne kažem navzven - še vedno greva na sprehod, še vedno se igrava, pa vendar ve oziroma čuti... In empatično položi svojo bučo name ali pa cel dan preždi ob mojih nogah, tako da se me vsaj malo dotika. Zelo dober občutek ima tudi zunaj in vem, da ji lahko zaupam, ko mi kaže, da nekaj ni ok. Še vedno se je izkazalo, da je nekaj na tem. Ali nepričakovana nevihta z bliskanjem ali kakšna druga neprijetna situacija. Torej - upoštevaj svoj notranji kompas, tisti prvi občutek, ki te spreleti ob neki osebi/novici/kraju... Ni dovolj, da se ga samo zavedaš, deluj v skladu z njim, zaupaj si!!! 


Psi so izjemna bitja. Z njimi je veliko dela in odgovornosti, po drugi strani pa ti seveda ogromno tudi dajo. Neko otroškost, drugo perspektivo. Sama si ne predstavljam življenja brez kosmatih žverc. Ko je ni ob meni, jo pogrešam. In potem še toliko bolj cenim vse skupne trenutke. Tako kot je vedno v življenju.

Imejte se radi, uživajte življenje in cenite vse posebne osebe in živalice, ki so v tem trenutku z vami. Veliko se lahko naučimo drug od drugega!! ;)


Hugs&smoothies (ki jih btw obožuje tudi Pupa (klik!)) vsem,   maych ʚϊɞ




nedelja, 18. november 2012

Sweet weekend #4: Mandarinin desert





MANDARININ DESERT

Tokrat malo drugačen puding-desert in priznam, ni za vsaka usta, saj ima zelo specifičen okus - tofu pusti svoj pečat ;) Tako da kdor ni ravno ljubitelj tofuja, pozorrr :P hihi, saj pravim, da moramo biti kritični in po drugi strani tudi odprti za izboljšave!!! Naslednjič bom v maso definitivno dala manj tofuja in več ostalih sladkosti - mandarin, kakava, medu. Drugače pa je šla sladica v slast vsem, tako da se jo vsekakor splača preizkusiti!


SESTAVINE

 (za 3-5 porcij)

2 mandarini 
300g tofuja (naslednjič torej manj!!;)
žlica mace v prahu
5 žlic presnega kakava
3 žlice medu
malo jogurta+vode (za lažje miksanje)
nalomljeni orehi za okras

Vse skupaj dobro zmiksate v enotno maso, prelijete v kozarčke, posujete z orehi in položite za vsaj kakšno urico v hladilnik. 

~

Enjoy! ;)


 



nedelja, 14. oktober 2012

Pika-poka, pikapolonica... :)




Že nekaj časa sem imela v mislih takole dekoriran narezek (navdihnila me je fotka, ki sem jo videla nekje na netu) in danes sem idejo končno lahko uresničila, saj je prijatelj potreboval pomoč pri vselitveni žurki. :) Kot se za moške spodobi, je bila postrežba v duhu nezdravih prigrizkov in slaščic, na meniju se je "znašla" tudi suha salama in gore čipsa in belega cukra in in in... :D :P haha saj pravim, moja pogostitev bi izgledala nekoliko drugače, a ker se trudim spoštovati odločitve drugih, sem z veseljem pripravila te simpatične kruhke iz običajnih sestavin.


POTREBUJETE:

*francosko štručko
*sirni namaz
*sir
*peteršilj
*češnjeve paradižničke (polovičke)
*črne izkoščičene olive (narežete na četrtine)

~

To je to!
 Lahko pa naredite tudi tipalke - uporabite stebelca od peteršilja. ;)


Dober tek&lep teden vsem,   maych ʚϊɞ

ps: objavljena fotka je moja, slikano danes dopoldne

torek, 18. september 2012

Your ♥ is free, have the courage to follow it. (Braveheart)



Po dolgem času se spet javljam na svojem prostorčku, neučakana, da začnem. Tale post bo verjetno malo daljši, malce bolj oseben, pa vendar... Napisan, da morda komu pomaga in da osvobodi vse tisto, kar v meni vre že nekaj časa. 

Spremembe so edina stalnica v življenju, pravijo. Moje življenje se je nedavno obrnilo na glavo, reorganiziralo, scentrifugiralo. :) V dobrem smislu. No, lahko bi rekla, da je bilo ufff zelo hudo, težko, čustveno... Vendar na koncu edino prav. Odločila sem se, da zaupam. Sebi, njemu, vesolju. Prišel je čas. Čas zame, da najdem sebe, zaživim v vsej svoji biti, postanem bolj jaz kot sem kadarkoli bila. Iz dneva v dan sem ga prelagala, se izmikala, si zatiskala oči. Vendar v sebi vedno bolj čutila, da moram spremeniti smer. Da moram stopiti na svojo pot, pa čeprav me je bilo tako strah, da sem se tresla celo na fizični ravni. Glasek nekje znotraj pa je postajal vedno bolj močan, kljub mojemu upiranju je vztrajno klical po svobodi, me opominjal, da ga bom enkrat morala upoštevati. Verjetno res drži, da svojemu srcu ne moraš ubežati, zato je bolje, da ga čimprej poslušaš. Da slediš svoji intuciji, željam...

In glavna sestavina? Pogum. In zaupanje, da bo vse ok in samo še boljše. Ne smem se ozirati nazaj, le toliko, da vidim, kaj lahko dobrega vzamem za naprej. Nazaj se oziram z nasmehom, hvaležna za vsak lep spomin, za vso toplino. Hvaležna za vse izkušnje ter za vsako preizkušnjo, ki mi je v življenju kdaj prišla na pot. Brez njih ne bi bila taka kot sem. Brez njih morda ne bi tako zelo cenila življenja. In svojih najbližjih, ljudi, ki me poznajo, katerim sem odprla svoje srce in delila marsikatero grenko izkušnjo. In nenazadnje, zaradi katerih je moje življenje veliko lepše, lažje. Prava prijateljstva so res najbolj dragoceni diamantki na moji ogrlici življenja. Rada jih imam, te moje spešl osebice. 
Zelo zelo zelooo! In sem hvaležna, ker so mi vedno stale ob strani in vem, da bomo vedno tu drug za drugega, v vseh sončkastih trenutkih in tudi tistih drugih. To je življenje. Ponosna sem sama nase, kako fajn prijatelje imam, kako trdne vezi sem spletla. To je nekaj, kar mi daje varnost in toplino, kjerkoli sem. Ko veš, da nekomu ogromno pomeniš... Lepi občutki, res. 

Najprej pa moraš seveda imeti rad tudi sebe, da lahko svojo ljubezen daješ naprej. Najprej moraš napolniti sebe in to početi non-stop, da se ne izprazniš. Duhovno, čustveno, energetsko. Moraš si vzeti čas zase in za premislek o svojem življenju, o tem, kaj želiš, kaj ti riše nasmeh na obraz in ob čem ti poskoči srce. In potem to početi, najbolje vsak dan. Kdaj pa, če ne zdaj??? Tudi sama sem predolgo prelagala zadeve na jutri, ki pa ga nikoli ni bilo. Slepila samo sebe, da jutri pa res. Naslednji teden. Mesec. Bala sem se skočiti, strah me je bilo tistega neznanega. Bavbava z velikimi očmi, ki požira tiste, ki preveč in predolgo razmišljajo o njem. Naberejo se leta in postaja vedno večji. Zdravilo - da mu pogledaš v oči, storiš tisto, kar v tebi že dolgo tli. Na drugi strani je res lepše, brez odlašanja, samo polno in izpolnjujoče življenje, kjer pridobiš iz dneva v dan. Nove izkušnje, samozavest, odpirati se začne nov svet, nove možnosti, stopaš vedno bolj iz svojih okvirjev. Ključni pa je tisti prvi korak. Tisti grozni prvi korak, za katerega marsikomu zmanjka poguma.

Mene je naprej pognala misel, kako se bom počutila na koncu življenja, če ne bom poskusila, vsaj sprobala kako je. Bom obžalovala, da si nisem upala niti premakniti se v drugo smer? Seveda bi. Mi bo uspelo? Kaj si bodo mislili drugi? Me bojo imeli še vedno radi? Bom imela zadosti denarja? Če ne poskusim - se bom vedno spraševala, kako bi lahko bilo? Vsi si zaslužimo, da zaživimo svoje življenje s polnimi pljuči, ne nekaj na pol... In če niste prepričani, da ga živite, potem ga verjetno res ne, drugače se ne bi spraševali. ;) In se ne bi zbujali sredi noči in se spraševali, ali je to to. Sama sem imela vedno bolj prekinjen spanec, nisem mogla zaspati, po glavi se mi je podilo na tisoče vprašanj, občutkov krivde, dvom. Dokler nisem prišla do točke, ko sem ugotovila, da se moram predvsem nehati ozirati na druge in na svojo preteklost. Dati sebe na prvo mesto in se vprašati, kaj si zares želim - najboljši nasvet, kar sem ga dobila. Bodi pogumna in pojdi za svojo srečo, vse se bo uredilo, svet ne bo propadel, če boš ti krenila po drugi poti. Življenje je treba živeti, ne pa o njem le razmišljati, ga planirati. Če se vam ponudi priložnost - zgrabite jo! Če ljubite - povejte!! Če imate sanje - pojdite za njimi!!! Zaupajte, odločite se in naredite prvi korak k življenju, ki si ga želite. ZDAJ naredite vsaj eno majhno stvar, ki vam bo pomagala, da se boste počutili bolje. Vsak dan naredite korak dlje, obkrožite se z ljudmi, ki vas imajo radi in vas podpirajo, predvsem pa sami zaupajte vase. Nadzorujte svoj um in slabe misli takoj zamenjajte s pozitivnimi. Ne bojte se spremembe, premagajte svoje strahove in izkoristite svoje darove. Bodite oseba, o kateri sanjate, da bi bili!

Vem, da sem šele na začetku neke nove poti in priznam, da je hkrati strašljivo in po drugi strani neznansko vznemirljivo. In kar je nabolj zanimivo, ta občutek mi postaja všeč (woohoo there goes "a rima":) Ker sem se na lastni koži prepričala, da strah le ni tako grozna stvar. In da je res super narediti nekaj, kar veš, da bi moral (da bi bilo dobro zate), pa si do sedaj nisi upal. Strah je naša lastna stvaritev in tako kot smo ga ustvarili, ga lahko tudi uničimo - sami. Zaupam. Želim si. Vem, da bom. Svoje sanje nosim v sebi in jih spuščam v vesolje. In se smehljam ob svojih presenečenjih vsak dan. Če sem se zmogla obrniti na glavo in pogledati svet še iz druge strani, zmorem vse.


TAKE RISKS & KEEP ON BELIEVING!!!   maych  ʚϊɞ




sobota, 14. julij 2012

Naravni izotonični napitki

 

Med in po športni dejavnosti, pa tudi v teh vročih dneh, ko se potimo bolj kot ponavadi, je dobro čimprej nadomestiti izgubljene elektrolite. Voda je sicer super in nujno potrebna, ni pa dovolj - z znojem izgubljene elektrolite je potrebno nadomestiti, sicer vas lahko doleti vsaj glavobol, če že ne kakšni krči v mišicah, upad energije, omotičnost... 

Torej, akcija!! :) Na voljo imate celo paleto umetnih športnih pijač in pa... možnost, da se odločite za telesu bolj prijazno varianto. Sama definitivno raje izberem domačo mešanico, pri kateri vsaj vemo kaj pijemo, svojemu telesu pomagamo, da se regenerira, ne pa da ga še dodatno obremenjujemo s kemijo (stabilizatorji, emulgatorji, umetnimi barvili in aromami, umetnimi sladili...). Kar preverite sestavine kakšne izotonične športne pijače iz trgovine, npr. znamke Isostar, Getorade... Jetra in črevesje vam bosta sigurno bolj hvaležna ob pitju vode z limono, medom in himalajsko soljo kot pa ob požirkih neke fluorescentne pijače. Se strinjate? :)

Zaupala vam bom 2 svoja najljubša napitka, ki se ju poslužujem po teku.
  
Prvi in najbolj preprost je seveda kokosova voda, which I looove!
Vsebuje idealno razmerje natrija in kalija (več kalija kot banane), magnezij (sprostitev&regeneracija mišic) in kalcij (proti mišičnim krčem). Magnezija je v kokos. vodi celo več kot v špinači, ki jo vsi vedno tako opevamo. ;) Še en plus kokosove vode je, da vsebuje zelo malo kalorij (sploh v primerjavi z umetnimi pijačami) ter le naravno prisotne sladkorje. Po napornem treningu se mi zdi vsekakor najbolj smiselno investirati v svoje telo s 100% naravno vodo iz mladih kokosovih orehov, kot pa da ga za "nagrado" zatrete z nekim kemičnim koktejlom, ker ni vredno.

Sama imam najraje tole, ki je na fotki (Koh Coconut, kupim jo v dm-u;), okus božanski. Včasih vzamem tudi dr. Martens kokos vodo, vendar mi je Koh Coconut ljubša, pa še cenejša je, juhej! :) 250 ml po teku in je.

Največkrat pa si pripravim čisto svoj napitek za nadomestitev elektrolitov (super tudi pred in med vadbo), in sicer po naslednjem receptu:

2 kozarca (najbolje filtrirane) vode
2 žlički medu/javorjevega sirupa
ščepec (1/8 žličke) himalajske soli
sok 1 limone
ingver (po želji)


Enostavno, dobro in hranilno. Pa veliko zdravega "švicanja" in še bolj zdravega hidriranja celic vam želim! ;)  

maych ʚϊɞ

sreda, 16. maj 2012

Lačna sem ful drugačna (malica time)


Ko si pripravljam svojega greenija za zajtrk, je vedno bolj bogat s sestavinami, torej tudi bolj gost, količinsko ga nanese nekje do 600ml, kar pomeni, da ga pijem tudi kako uro. :D Naslednji recepti pa so bolj za vmes, ko nas popade lakota ali želja po sladkanju. ;)
Poleg spiruline lahko kot zeleni del vmešate tudi pest sveže špinače, ki sedaj že raste na vrtu, juhej:), dodate nekaj opranih jagod (z zelenimi listki vred) ali borovnic, namesto pomarančnega soka kak navadni jogurt/kefir… Možnosti je nešteto, malica pa res hitra in zdrava ;) Sama ponavadi zraven pojem tudi nekaj oreškov (na fotki so jedrca brazilskih orehov). 


 GREENČEK SPIRULINČEK


*sveže stisnjen pomarančni sok (200ml)
*zrela banana
*žlička spiruline v prahu
*pol žličke kokosove maščobe


 JAGODNI IZBOR della maych ;)))


*sojino/riževo mleko (250ml) - lahko ga prej segrejete, da bo smoothie topel, paše še posebno v takih brrr-must wear gamaše-pejmo pod dekco dneh kot je današnji ;)
*1-2 banani
*skodelica jagod
*bio vanilija v prahu
*žlica medu (po želji)
 ʚϊɞ Extra metuljčkast namig: zraven si privoščite še tablico temne čokolade z mandlji, mmmm ;)


 ČEŠNJEVO-BOROVNIČEV MIX


*banana
*češnje (pol skodelice)
*borovnice (pol skodelice)
*jogurt (250ml)


Čoko DELICIOUSNESS

*250ml mleka (lahko segrejete)
*2 žlici kokos moke
*1 žlica presnega kakava v prahu
*1 žlica proteinov z okusom vanilije

Dober tek želim!!!   maych ʚϊɞ

nedelja, 06. maj 2012

Sweet weekend #1: Surprise kroglice



Ko »pade cuker« ali ko si zaželim razvajanja kar tako, padejo v moj plan vse sladke stvari - medena maska za obraz, romantični filmi, brskanje po starih fotkah&sporočilcih sladkih najstniških zaljubljenosti, vroč kakav z banano in cimetom v moji najljubši žirafa skodelici ter seveda… sladkarije! :))) Odkar se malo bolj poglabljam v zdrav način življenja, sem iz navdušene ustvarjalke smetanasto-nutellinih tort postopno prešla na bolj zdrave slaščice. Kar ne pomeni, da ne pojem kakega snajkersa (res najboljši izraz moje bivše profesorice slovenščine, hihi:) ali milke, samo zelo rada raziskujem različne variante receptov, običajne oz. belo-cukraste recepte spreminjam v zdravju bolj prijazne in se v mislih že veselim, kaj vse bom še sprobala, sčarala, začarala…
Zaenkrat so bile brbončice vseh prostovoljcev zelo zadovoljne, tako da pogumno napovedujem še veliko sladkih presenečenj. Če ne drugega, sem že sama kot bivša čokoodvisnica dovolj dober indikator, trust me. :P ^^ 
Ta vikend sem že drugič naredila Surprise kroglice, male simpatične bajske, ki se kar topijo v ustih in pričarajo nasmeh še največjemu skeptiku. ;) Recept je res preprost, brez kuhanja/pečenja, sestavine lahko poljubno zamenjate po svojem okusu oz. glede na to, kaj imate trenutno doma, npr. namesto lešnikov lahko uporabite mandlje, orehe; namesto dateljnov in rozin lahko uporabite suhe slive ali fige, namesto medu - agavin/javorjev sirup/yacon. Tako bodo kroglice res edinstvene in samo vaše. Just free your mind and the rest will follow :)

SURPRISE KROGLICE (sestavine za 10kroglic)
Za kroglice z jagodo sem uporabila:
6 narezanih svežih jagod
2 žlici (presnega) kakava v prahu
¾ skodelice rozin
10 dateljnov
med (po želji)
kokosovo moko

Za kroglice z banano pa:
pol narezane banane (narežeš potem ko narediš maso)
3 žlice presnega kakava v prahu
3žlice kokos moke
4 suhe slive
10 dateljnov
pest orehov (~10)
1 žličko bio vanilije v prahu
1 žlico medu (lahko ga spustite)

Za pripravo potrebujete mini mikserček oz. sekljalnik, v katerega stresete vse sestavine. Oreške in suho sadje je prej priporočljivo namakati (suhe slive/datlje/fige/rozine 30min v topli vodi, oreške lahko tudi čez noč, vodo kasneje odlijemo), ni pa nujno.
V mikserčku vse sestavine pulzno sesekljate, da nastane dokaj enotna masa, iz katere boste lahko oblikovali kroglice. Če je masa premokra, dodate še malo kakava ali kokos moke, če pa je presuha, vmešate vanjo malo vode/sojinega mleka.
Sama kroglice naredim tako, da z žličko zajamem nekaj mase, jo v dlani sploščim, položim gor košček jagode/banane, vzamem še malo mase in z njo prekrijem spodnji del. Nato kuglico povaljam v kokos moki ter položim na pladenj ali v papirnat modelček. Ko porabim vso maso, pa hitro v hladilnik, da se sestavine malo prepojijo.
ʚϊɞ Extra metuljčkast namig: v maso lahko kanete tudi kapljico bio eteričnega olja pomaranče za poživitev ali pa dodate esenco vanilije (afrodiziak). ;)

::: Hugs&smoothies vsem,   maych ʚϊɞ

petek, 23. marec 2012

Here I am :)



Ufff, kako dolgo si že želim imeti svoj blogec!! In končno si to željo uresničujem. Zbrala pogum, izbrala ime, ki me res predstavlja. V bistvu me je prav utrinek o imenu bloga, ki sem ga doživela v sredo zvečer med ščetkanjem zob, spodbudil, da je prišel čas. V svoj zvezek z metuljčki, rožicami in kačjimi pastirji sem zapisala »hugs&smoothies« in pustila, da zadevo prespim. Naslednje jutro sem še vedno vedela, da je to to. Pravo ime za moj blogec, naslov, ki me predstavlja in diha z mano. Vesela!!! Čas zame, za moje želje, za uresničitev mojih hrepenenj, za to, da življenje zajamem s polno žlico. In blog je ena izmed mojih največjih želja, saj pisanje obožujem že odkar sem napisala svoje prve črke. 

ZAKAJ Hugs&smoothies (z metuljčkom;)?

Ker združuje 2 pomembni komponenti mojega življenja - objemčke, ki mi pomenijo res največ, saj mi predstavljajo ljubezen, pozitivo, toplino. Rada jih delim z osebami, ki so mi blizu, vsak dan objemam svojo psičko, kdaj tudi kakšno drevo… Nor občutek, res! Poskusite in začutite energijo, ki se pretaka. Nekaj najlepšega in najbolj pomirjujočega.
Moja velika strast pa so tudi smoothiji, s katerimi najraje začnem nov dan - da se že zjutraj malo posladkam in vnesem vase vsa hranila, ki jih moje telo potrebuje: predvsem veliko živih encimov, superživila, vlaknine. Zdravo življenje nasploh me zelo privlači, moja zbirka knjig je vedno večja, wish list pa tudi. :D 

Rada svetujem in pomagam kadar le lahko, saj imam za sabo že kar nekaj življenjskih preizkušenj. Delim naprej, kar sem se sama naučila, hkrati pa se zavedam, da sem tudi sama večni učenec, ki nenehno raziskuje in odkriva nova obzorja. Uživam v preprostih stvareh, ki mi vsak dan lepšajo življenje - Zen čajčku za dobro jutro, opazovanju čebelice, ki ravno oprašuje cvet domače marelice, nasmehu neznanca na ulici, božajočih sončnih žarkih.

Vem, da sreča ni nek končni cilj, ki ga dosežeš, ampak pot. Življenje moramo ceniti, živeti ZDAJ, poiskati stvari, za katere smo lahko hvaležni v tem trenutku. Se odločati na podlagi svoji vrednot in prevzeti odgovornost zase in za svoje zdravje. Se obkrožiti z ljudmi, ki nas imajo radi take kot smo, nas dvigujejo, navdihujejo, motivirajo in podpirajo. Najbolj pomembno pa je, da mi sami verjamemo vase. In se odločamo. Z zaupanjem. In rastemo, se premikamo. Si upamo začeti. Si upamo verjeti, da nas čaka še veliko lepega. 
Tako kot sama verjamem, da sem se odločila prav, ko sem ustvarila tale moj blogec. Wiiii, res sem happy!!!
I know I can do it, I know it will be fun!

::: Hugs&smoothies vsem,   maych ʚϊɞ