četrtek, 29. avgust 2013

..naj ti iz srca sije mavrica ;)




 Še vedno sem tu, še vedno pišeeem, moji zvezki se polnijo, ravno ta teden sem napolnila novega (pa sem mislila, da ga bom imela vsaj še do konca septembra). :) Blogec pa je malo sameval, vem.. 

Zadnji meseci so bili zame še posebno težki. Ne bom se spuščala v podrobnosti, vem samo to, da se ne bom predala!! Ne bom pustila, da me nižje energije potegnejo vase. Pomembno je, da se potrudimo najti srečo tudi v dneh, ki niso tako rožnati. Kako bi bilo življenje lepše oz. kako bi lahko vsi živeli mirno in v harmoniji, če bi vsak pometal samo in res izključno le pred svojim pragom.. Sama sem se vedno kljub vsemu trudila (in se še) užiti vsak lep trenutek posebaj. Še bolj cenim svoje spešl osebice in prijetne ljudi in preproste stvari. Ni samoumevno, da si zdrav, da imaš streho nad glavo, da ti je toplo, da imaš hrano, toplo vodo, internet, ljudi, ki te podpirajo in verjamejo vate. Vse to so stvari, ki jih je treba ceniti vsak dan sproti! Hvaležna sem za Sonce, ki vsako jutro vstane in nariše nov dan. Še posebno obožujem mirne zvezdnate noči, ko tišino na naši ulici kalita le dva igriva netopirčka in sovica, ki se oglaša v daljavi. Obožujem naspana jutra. In vzdih moje Štrumfe, ko se zadovoljno zvije v klobčič. *** 

Nedavno sem nekje prebrala eno fajn metaforo: »Takrat, ko so sence največje, tudi sonce sije najmočneje.« A ni fajn??:) Stavek, ki prinese novo perspektivo, tolažbo, vEdenje da je sonček tukaj&zdaj, še malo in ga boš tudi videl in občutil. Najtežji trenutki so lahko tudi naše največje darilo. ČE se iz njih česa naučimo. Sama imam pred sabo še veliko »pometanja«, se pa trudim in delam na sebi. Korak za korakom. Toooliko se še imam za naučit - da se še bolj najdem oz. upam biti jaz jaz in živeti svojo resnico, ne glede na to, kaj si drugi mislijo. Ljubim življenje in ljubim svoje prijatelje in vse preproste, sproščene, pozitivne ljudi. Take potrebujemo na Zemlji!

ღ˛° 。* ° ˚ ★ *˚ .

Ljudi, ki dvignejo, navdihujejo in *ZAUPAJO*. Sebi, Vesolju, okolici. Ljudi, ki nam v deževnih dneh p r i č a r a j o mavrico. Ljudi, ki nas pripravijo do glasnega smeha, kljub temu da smo malo prej obupavali in trpeli. Ljudi, ki nas učijo&nam kažejo, da je največ vredno biti srečen, ljubeč in čist človek, ki sledi svojemu srcu in podpira druge, kjer more. Človek, ki se zna postavit zase&za tisto, kar je prav. Kaj je »prav«, ve vsak globoko v svojem srcu. Ob sebi imamo vedno angelčke, višje sile, Vesolje, ki nam pomaga. I believe. I do I do I do I do! Vedno bolj. Bolj ko zaupam, bolj se potrjuje. ZaniVivA NaKljučJa ;)))

ღ˛° 。* ° ˚ ★ *˚ .


In ja, naša duša vedno ve, ali delamo prav ali ne. Občutki nam to povedo kristalno jasno. Smo se pa skozi življenje in socializacijo »naučili«, da jih (če nam niso všeč) lahko zanikamo in utišamo. Not good at all! Vsaka »slaba« izkušnja nam prinaša nek nauk, vsak »sovražnik-negativnež« neko lekcijo o sebi. To, da tak človek z grdim+nespoštljivim obnašanjem do drugih izraža samega sebe&le kaže, kakšen je v resnici sam, že vemo. Na drugi strani pa se tudi mi lahko učimo, da je npr. treba postaviti meje - iz spoštovanja do sebe in svoje duše. Ki si zapomni vsako grdo stvar, ki jo je občutila. Zna pa tudi odpuščat. Drugim in sebi. Mislim, da odpuščanje veliko pomeni, ni pa vse. Glavno je, da se cenimo in da ne škodujemo ne sebi ne drugim. Saj veste..

What goes around, comes around..
Zakon Karme (pravične izravnave). ;)


Hvala blogec in širno Vesolje za tole kramljanje, zdaj pa v čisto nov dan, sonček jeee, gremo z mojo najljubšo pesjanarsko dušico uživat na travnike, zvečer pa napolnit svoje glasbeno hrepenenje, cant waaaiiittt!!!:))) 


Hugs vsem, uživajte!  maych ʚϊɞ

Ni komentarjev:

Objavite komentar