petek, 23. maj 2014

Vera.



Vila na moji rami
Razprostira svoja bela krila
Da ne bi pozabila
Te magične in tako preproste resnice
Ki je v meni
V tebi
V drevesih in povsod
Ta pojava
odeta v neskončno radovednost
in neskončno trdnost,
ki je ne določa.
Ta pojava
Skrita v vsakem mojem verzu
V vsakem novem bitju,
ki pride na ta svet
Da bi bil priča
Čudovitemu odkritju
Samega sebe
Tako znanega
A hkrati nepoznanega
Vse do tiste točke,
ko sivina kaplja čez.
Vse do tiste ceste,
ki staplja v mavričnost teles..

~

P.s.: beli moj metuljček, hvala. Čeprav nisi veliko imela, si mi veliko dala. Mežikam v nebo ;)